Tisk na športne majice iz poliestra

Ekipa je zbrana, dresi izbrani, potem pa nekdo vpraša: »A bo tisk na teh majicah sploh držal? Sosedovi so imeli po treh pranjih rumene packe namesto loga.« Upravičeno vprašanje. Poliester je čisto drugačna zver kot bombaž in postopek, ki na bombažni majici dela brezhibno, na tehnični majici rad odpove.

V tem vodiču izveš, zakaj se to zgodi, kdaj je prava izbira DTF in kdaj sublimacija, kako pripraviti seznam imen in številk za celo ekipo ter kako drese oprati, da tisk ostane lep čim dlje.

Zakaj poliester ni bombaž: vročina in barvilo, ki potuje

Pri klasičnih postopkih za bombaž se motiv preša pri visokih temperaturah, okrog 160 stopinj in več. Bombažu to nič ne dene, poliester pa je v osnovi plastika. Pri preveč vročine se tkanina posveti, na dresu ostanejo sijoči odtisi preše, material se lahko celo rahlo deformira. Zato postopka, ki lepo dela na bombažni majici, ne moreš kar prestaviti na tehnično majico.

Druga past je še bolj zahrbtna: migracija barvila. Poliester je pobarvan z barvili, ki pri visoki temperaturi preidejo v plin. To pomeni, da barva iz tkanine dobesedno pripotuje v tvoj natisnjeni motiv. Bel logotip na rdečem dresu čez nekaj dni postane rožnat, na temni majici pa motiv porumeni ali posivi. Najbolj kruto pri tem je, da je odtis takoj po tisku videti odlično, težava se pokaže šele po nekaj dneh ali prvem pranju.

Ravno zato je vprašanje »ali sploh lahko tiskate na moj dres« popolnoma na mestu. Kdor na poliester tiska po istem receptu kot na bombaž, ti bo prej ali slej vrnil majice z rumenkastimi duhovi namesto logotipov.

DTF na tehničnih majicah: kdaj je odlična izbira

DTF (Direct to Film) pomeni, da motiv najprej natisnemo na film in ga nato s toploto prenesemo na tekstil. Temperaturo, čas in pritisk prilagodimo kombinaciji tekstila in preslikača. Bela podlaga omogoča tisk na temne drese, vendar sama ne prepreči migracije barvila ali sledi prešanja. Primernost konkretnega materiala zato preverimo pred izdelavo in po potrebi naredimo preizkus.

DTF je prva izbira za:

• imena in številke, vsak kos je lahko drugačen brez dodatnih komplikacij,
• logotipe kluba in sponzorjev, ostri robovi in polne barve tudi na temni podlagi,
• manjše in srednje serije, že od enega kosa naprej,
• mešane materiale, poliester, elastan in mešanice; primernost konkretnega materiala preverimo pred tiskom.

Omejitev je ena in pošteno je, da jo povemo vnaprej: DTF je tanek film na površini tkanine. Na mestu motiva majica ne diha, zato ogromna polna ploskev čez cel prsni koš ni pametna ideja za tekaško majico. Pri nas motiv lahko meri do velikosti A3, ampak pri športnih kosih raje svetujemo pametno razporeditev kot maksimalno površino.

DTF ali sublimacija: kdaj se splača katera

Sublimacija je postopek, kjer barvilo preide naravnost v vlakno poliestra. Rezultat je čudovit: otip nič, motiv se ne lušči, majica diha čisto povsod. Ampak ima dva trda pogoja: deluje samo na poliestru in samo na beli ali zelo svetli podlagi. Na črn dres se sublimacije ne da narediti, ker barvilo ne krije, samo obarva. Za skodelice in druge primerne izdelke ponujamo tudi sublimacijski tisk. Sublimacijo na belih ali svetlih poliestrskih majicah izvajamo tudi pri nas, en neprekinjen motiv do velikosti A4 po enaki ceni kot DTF, več na strani sublimacija na majice. Za celopovršinski dres od ovratnika do roba svetujemo specializiranega izvajalca.

Groba delitev, ki v praksi skoraj vedno drži:

• Sublimacija se splača, ko hočeš celopovršinski motiv, torej cel dres v klubskih barvah z vzorci in prelivi od ovratnika do roba. To so praviloma večje serije, kjer se dres izdela kot celota.
• DTF se splača, ko imaš majice v svoji barvi in nanje daješ lokalne motive: logotip na prsih, sponzorja na rokavu, ime in številko na hrbtu. Deluje na kateri koli barvi in že od enega kosa.

Za večino ekip, tekaških skupin in društev je odgovor preprost: če ne rabiš dresa, ki je en sam velik motiv, je lokalen DTF motiv hitrejša, cenejša in bolj prilagodljiva pot. Ena majica s tiskom te pri nas stane 18,00 € z DDV (motiv do A4), količinski popust se začne pri 25 majicah, pri 25 do 49 kosih je cena 17,10 €, pri 50 do 99 kosih 16,20 € in od 100 kosov 15,30 € na kos z DDV (ena stran do A4).

Zračnost in raztegljivost: da te motiv ne bo dušil

Tehnična majica je narejena zato, da odvaja znoj in se giblje s tabo. Vsak natisnjen motiv je s stališča tkanine folija: na tistem mestu majica ne diha in se manj razteguje. Pri majici za na kavč je to vseeno, pri intervalih na 30 stopinjah pa čisto konkretno čutiš razliko med diskretnim logotipom in polno ploskvijo čez pol prsnega koša.

Nekaj pravil, ki se obnesejo:

• Imena, številke in napisi so idealni: veliko vizualnega učinka, malo pokrite površine.
• Velik motiv naj ima izreze: obrisna verzija logotipa diha neprimerno bolje kot polna ploskev.
• Hrbet prenese več kot prsa: velika številka na hrbtu moti manj kot enako velika ploskev spredaj, kjer se pri teku največ premikaš in potiš.
• Pri oprijetih dresih se izogibaj polnim ploskvam čez prsi in ramena, torej čez mesta, ki se najbolj raztegujejo.

DTF se sicer solidno razteguje in ob kakovostni aplikaciji ne poka, ampak fizike ne pretenta nihče: manj pokrite površine pomeni bolj udobno majico. Če dvomiš, nam pošlji motiv in povemo, kaj bi mi naredili drugače.

Imena in številke za celo ekipo: seznam in cena

Najboljša stvar DTF tiska za ekipe: vsak kos je lahko personaliziran brez drame. Da gre vse gladko, nam pripravi preprost seznam, ena vrstica na osebo:

• velikost majice (S, M, L ...),
• ime ali vzdevek, natančno tako, kot naj piše na majici, s šumniki vred,
• številka, in preveri, da se nobena ne podvoji.

Preden kar koli gre v tisk, seznam še enkrat preglej. Iz izkušenj: najpogostejša napaka niso preše, ampak tipkarski škrat v Excelu. Zato pred tiskom vedno dobiš predogled vseh kosov, tiskamo pa šele, ko potrdiš, da je vse prav, in plačaš predračun. Imena in številke vpišeš v povpraševanje, ena vrstica na kos.

Za datum čez 4 dni ali pozneje ni doplačila, za hitrejši rok je doplačilo na kos po ceniku. Podrobnosti so v vprašanjih spodaj.

Nega: zakaj sušilni stroj uniči več tiskov kot znoj

Znoj sam po sebi tiska ne uniči, uniči ga to, kar narediš potem. Prepotena majica, ki tri dni čaka zmečkana v športni torbi, je gojišče za bakterije in sol, oboje pa načenja tkanino in robove motiva. Zato majico po treningu čim prej operi ali jo vsaj razgrni, da se posuši.

Pravila pranja so kratka:

• peri na 30 stopinjah, obrnjeno navznoter,
• brez mehčalca, ta zamaši vlakna tehnične tkanine in slabo vpliva na oprijem tiska,
• brez sušilnega stroja, vročina je za tisk na poliestru sovražnik številka ena, na zraku je tehnična majica tako ali tako suha v nekaj urah,
• če že likaš, nikoli čez motiv, čeprav tehnična majica likanja praviloma sploh ne rabi.

Ob taki negi je lahko motiv dlje ohranjen, dejanska obstojnost pa je odvisna od materiala, izvedbe, pogostosti uporabe in nege.